PDF Archive

Easily share your PDF documents with your contacts, on the Web and Social Networks.

Share a file Manage my documents Convert Recover PDF Search Help Contact



Avgijev kurnik .pdf


Original filename: Avgijev_kurnik.pdf
Title: Pritozba.PM6
Author: uporabnik

This PDF 1.4 document has been generated by PageMaker 6.0 / Acrobat Distiller 7.0.5 (Windows), and has been sent on pdf-archive.com on 05/03/2014 at 08:41, from IP address 178.58.x.x. The current document download page has been viewed 1312 times.
File size: 12.2 MB (154 pages).
Privacy: public file




Download original PDF file









Document preview


V IMENU LJUDSTVA
Samozalo•ba
1

V Sloveniji je bilo od samoosvojitve do danes
izrečenih preko 2.000.000 pravnomočnih obsodb.
To knjigo posvečam vsem po krivem obsojenim
na slovenskih sodiščih.

Domneva nedolžnosti je pravni instrument, ki (kot še lahko preberemo na Wikipediji) po francoskem
kardinalu in pravniku Jean Lemoineu ohranja človečnost sodišč, ker uveljavlja načelo, da ljudje večinoma
niso hudodelci, s čimer ohranja zaupanje v ljudi. Zato je vselej treba upoštevati razbremenilne dokaze in
dosledno vztrajati, da organi pregona (država) ne morejo že kar vnaprej podpreti svoje trditve. A pri nas,
kot rečeno, se prav na tej točki porajajo usodni dvomi, kar meče temno luč na delovanje pravne države.
Pri nas se namreč vedno bolj zdi, vedno bolj upravičeno zdi, da je bilo vse zmenjeno že vnaprej. Vedno bolj
se zdi, da imamo pri nas opraviti še z eno privatizacijo, privatizacijo pravne države – zasedbo države s
strani partikularnih, sebičnih interesov.
Domneva nedolžnosti pomeni, da obtoženi stranki sploh ni treba zbirati dokazov za njeno nedolžnost, niti
s prstom ji ni treba migniti v tej smeri – pri nas pa se, kot rečeno, obtoženi celo morajo boriti za
verodostojnost teh dokazov na sodišču. Z zbranimi dokazi se morajo boriti zoper besedo policajev ali koga
drugega. Zakaj se sodišče poigrava z usodo sodstva v Sloveniji?
Domneva nedolžnosti je temeljna pravica v vseh sodobnih demokracijah in je vključena v temeljne
dokumente vsake države in tudi Evropske unije. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih
svoboščin v Svetu Evrope (člen 6. 2) celo pravi, da kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za
nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana v skladu z zakonom. Konvencija je zavezujoča za vse člane
Sveta Evrope, tudi za Slovenijo!
Vir: Koordinacija mariborskih vstajniških skupin - Podpisniki: Zofijini ljubimci, 29. oktober, Kreativna skupina, Strateška skupina,
Skupaj za Maribor, OZM

Besedilo in fotografija: Matjaž Chvatal
Samozaložba, Trstenik, 2013
E-knjiga

To knjigo ali dele te knjige lahko svobodno
objavljate, tiskate, printate, razmnožujete,
razpošiljate in uporabljate v vse vrste
nekomercialnih namenov.
2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.163.6-94(0.034.2)
34.096(0.034.2)
CHVATAL, Matjaž
Avgijev kurnik [Elektronski vir] : v imenu ljudstva / besedilo
in fotografija Matjaž Chvatal. - El. knjiga. - Trstenik : samozal.,
2013
ISBN 978-961-276-729-7 (pdf)
266853632

KAZALO
UVOD
4
PRITOŽBA
5
NAJBOLJ SRHLJIV TELEFONSKI RAZGOVORV MOJEM ŽIVLJENJU 7
VKLENJENA ZARADI KAJENJA
9
NAVEDBE O POLICIJSKEM NASILJU ABSOLUTNO NE DRŽIJO 10
VKLENJENA ZARADI ENEGA SAMEGA DIMA 11
ZDRAVNIŠKO POTRDILO PETRE VENCELJ 12
KRETEN, DRHAL, GOVEDO
13
O TEM IN ONEM ...
16
KRONOLOGIJA POIZKUSOV VROČANJA POŠILJK S SODIŠČA
22
LOV NA LJUDI
29
ZAPOR
33
JAVNA OSRAMOTITEV
34
PRISILNA PRIVEDBA BREZ ODREDBE ZA PRIVEDBO
37
SODNICA MILENA TURUK IN PRVA KAZENSKA OVADBA
39
ŠE DRUGA KAZENSKA OVADBA
43
ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
44
PRITOŽBA
45
SODNI PROCES ALI KOMEDIJA?
50
UVERTURA: “DA BO VSE ZAKONITO ...”
51
KOMEDIJA “DA BO VSE ZAKONITO ...”
52
- ZAGOVOR OBDOLŽENE PETRE VENCELJ
52
- ZAGOVOR OBDOLŽENEGA MATJAŽA CHVATALA
54
- DENARNA KAZEN PO SOLZIVCU IN PENDREKU
68
- PRIČANJE OŠKODOVANCA DANILA ŠENKA
69
- KONČNA BESEDA TOŽILKE
100
- KONČNA BESEDA ZAGOVORNIKA BATINIČA
101
- KONČNA BESEDA ZAGOVORNIKA SEVERJA
103
- KONČNA BESEDA POOBLAŠČENCA OŠKODOVANCEV
106
- KONČNA BESEDA OBTOŽENE PETRE VENCELJ
107
- KONČNA BESEDA OBTOŽENEGA MATJAŽA CHVATALA
107
SODBA
109
kOMENTAR O SODBI
139

3

UVOD
Ime mi je Matjaž Chvatal. Star sem 53 let. Po poklicu sem pisatelj in knjižni založnik.
Zadjih pet let so mi na Okrožnem sodišču v Kranju sodili zaradi dveh kazenskih ovadb, objave dela
mojega zapiska v medijih (Slovenske novice, Večer, Gorenjski Glas …) in zaradi napisanega mnenja –
pritožbe zoper policaja Danila Šenka. Obe kazenski ovadbi sta podani od iste osebe – od prizadetega
policista.
V petek, 15. marca 2013 mi je sodnica Milena Turuk po dolgem sodnem procesu, ki naj bi me prepričal
v zakonitost, izrekla kazen: 3 mesece in 15 dni zapora na dve leti pogojno, Petri Vencelj pa 3 mesece
zapora na dve leti pogojno!
Ta kazen mi je bila izrečena zaradi PISANE BESEDE, zaradi napisanega mnenja in misli.
S to kaznijo mi je jasno dano v vednost, da ne smem več zapisovati ali bognedaj objavljati svojih mnenj.
.
V praksi to pomeni, da moram takoj prenehati s pisanjem ali objavljanjem kakršnih koli tekstov in verjetno
tudi fotografij. Prav vse je lahko žaljivo, če nekdo želi celo reč predstaviti na tak način. V takem primeru
je prav lahko žaljivka tudi, če rečem “gospod”, kar je sodnica v prav v tej sodbi bistroumno dokazala, ali
če ima marjetica na fotografiji krivo steblo ...
Sodnica mi v svoji sodbi velikodušno dovoljuje, da lahko objavljam le še v knjigah.. Čeprav sem knjigo
napovedal že na sodnem procesu, pri tem svojem zapisu verjetno ni niti pomislila, da lahko napišem tudi
knjigo s takšno vsebino.
To zgodnbo sem zapisal v pičlih 14 dneh. Časa res ni bilo veliko. 15 dnevni pritožbeni rok je prekratek,
dabi dovoljeval stavritev nastanek resnejšega dela. Zgodba o oslovskem sojenju v Kranju je pred vami,
prav taka kakršno sem včeraj poslal kot pritožbo zoper sodbo in sodni proces na Okrožnem sodišču
Kranj, Opr. št. 1 K .

4

Kranj

Matjaž Chvatal

AVGIJEV KURNIK
Najmanj 15 let je minilo od mojega zadnjega prometnega prekrška. V teh letih sem se veliko vozil naokoli
po Sloveniji, obiskoval kraje, znamenitosti, zanimivosti in pisal o tem. V tem času je izšlo skoraj 70 mojih
avtorskih knjižnih izdaj v vseh pomembnejših jezikih tega sveta.
Težav s policijo nisem imel prav nobenih. Tudi ustavljali me niso. Večkrat so mi celo pomagali z informacijami.
V spominu imam le nekaj neprijetnih srečanj s policijo, vendar noben od njih ni bil provokativen. Tudi v
Kranju nisem imel nobenih težav. Res pa je, da že več kot 20 let ne živim več v Kranju. Prva leta me je še
vleklo tja, potem pa vedno manj in manj. Zato sem tudi prihajal vse redkeje. Z leti so se prekinili tudi stiki
z ljudmi. Po dvajestih letih jih je ostalo le še nekaj.
Jeseni leta 2007 sem aktivno delal na terenu. Pripravljali smo fotografski in podatkovni material za novo
knjigo Gorenjska vodnik. S sodelavko sva bila na terenu prav vsak dan. Ali v dogovorih in sestankih z
župani gorenjskih občin, z občinskimi zavodi za turizem, s turističnimi društvi, župniki in številnimi drugimi,
ki sva jih srečevala na svojih poteh. Od vseh sva dobivala nove podatke in seveda preverjala že napisano.
Material se je hitro nabiral, delo na knjigi pa napredovalo.
Ko se je topla indijanska jesen umaknila hladnemu in neprijetnemu jesenskemu dežju, sva se po prihodu s
terena nekajkrat zatekla v tedanjo kadilsko sobo v kafiču sodelavkinega nekadanjega sošolca in mojega
prijatelja (takrat sem mislil, da je, danes vem, da ni!). Tam sva se večkrat pogovarjala o migracijah
ljudstev skozi Slovenijo in po Balkanu. Sodelavkina diplomska naloga je bila prav na temo politične
migracije. Zato o tem veliko ve, pa še dober sogovornik je. Teme teh pogovorov so se razvijale in zajele
še marsikaj obrobnega in tudi tistega iz javnosti prikritih delov zgodovine. Razlog za te debate je bilo
neverjetno veliko število belih čepic v Kranju v tistem času.
V prvih hladnih dneh se je zgodil prvi neprijetni incident s kranjsko policijo. Po telefonu so klicali mojo
ženo in jo spraševali, kaj je počela v Zalogu pri Cerkljah v cerkvi?
5

Zalog pri Cerkljah

Ona nič. Tam sva bila s sodelavko, z ženinim avtom. Tako jim je povedala. Povedala jim je pa tudi kaj
delamo, kdo smo in da je doma iz sosednje vasi. A vi na policiji res nikoli nič ne preverite in vedno skačete
na prvo kost, ki vam jo kdo vrže?
Naslednji dan so se pri nas doma oglasili kriminalisti. Žena je bila doma, s sodelavko sva bila pa na terenu.
Še enkrat jim je morala podrobno vse razložiti, pokazati in povedati kdo smo in kaj delamo. Šele potem
so ji povedali, da so v zadnjem času zelo pogosti vlomi v cerkve in da so prišli zato, ker je neka gospa iz
Zaloga pri Cerkljah telefonirala, da okoli cerkve hodijo sumljivi ljudje.
Sumljivi? V cerkev sva šla z mežnarco, pa še smejali smo se, ker smo si pravili vice povezane z župnikovo
zbirko plastičnih, mavčnih in drugačnih angelčkov. Te ima razobešene povsod po cerkvi. Tisoče malih
obrazkov zre na obiskovalca iz vseh kotov in z vseh sten.
Naslednji incident se je zgodil, ko mi je neko nedeljo zvečer, že pozno v decembru, zazvonil mobilni
telefon. Dvignil sem brez razmišljanja. Sladek in priliznjen glas na oni strani mi je povedal, da je s policije
(imena se ne spominjam). Spraševal me je zakaj grozim neki Mariji. Kar debelo sem gledal. A da grozim?
Komu pa grozim? To se mi je bliskalo, ampak v spominu je bila praznina. Kateri Mariji? Kaj grozim?
Pogovor ni trajal dolgo. Potem me v zvezi s tem ni klical nihče več. Tisto s cerkvami in tudi tale čuden
telefonski razgovor bi hitro pozabil, če ne bi bilo naslednjih dogodkov, ki so v naslednjih letih skrajno
negativno vplivali na moje osebno življenje in žal tudi na mojo ustvarjalnost, s tem pa seveda tudi na moj
dohodek.
V nedeljo, 6. janurja 2008 sva že od jutra s sodelavko trdo delala na tekstih za knjigo Gorenjska. Ona
doma v Kranju, jaz doma na Trsteniku, povezana prek interneta. Okoli 17. ure, ko je bila že trda tema, sva
prekinila in se zmenila, da nadaljujeva naslednje jutro. Sodelavka je rekla, da bo najprej nekaj pojedla,
potem bo šla pa malo na zrak. Tudi sam sem bil zelo utrujen od celodnevnega dela. Naredil sem kratek
postanek pri hladilniku in odšel v posteljo. Zaspal sem še pred šesto. Iz globokega sna me je zbudila žena
in rekla, da me po telefonu kličejo s Policije.
6

NAJBOLJ SRHLJIV TELEFONSKI
RAZGOVOR V MOJE ŽIVLJENJU
IN PRIMER PETRE VENCELJ
Ta zapis spodaj, je nastal v noči po tem telefonskem razgovoru. Zapisal sem ga v tretji osebi.. Kriminalista
Danila Šenka pred tem nisem poznal. Še vedel nisem, da obstaja. Zadnjih pet let, vse od tega telefonskega
razgovora naprej, pa ta človek zame predstavlja pravo nočno moro. Do danes sem ga srečal le tri krat na
sodišču in enkrat v Kranju, vendar ga ne želim več srečati. Ob takih ljudeh mi preveč hitro postane slabo.
Telefonski pogovor med kriminalistom Danilom Šenkom in Matjažem Chvatalom se je zgodil v
nedeljo, 6. januarja 2008
Ob približno 19.45 uri je kriminalist Danilo Šenk poklical na domačo številko Matjaža Chvatala.
Na telefon se je oglasila žena Mira. Danilo Šenk ji je zelo prijazno povedal, da so priprli njegovo
“prijateljico” in da naj pokliče k telefonu Matjaža Chvatala, ker želi govoriti z njim. Mira Chvatal
mu je povedala, da Matjaža ta trenutek ni doma, vendar se bo kmalu vrnil. Vprašala je, na katero
telefonsko številko lahko pokliče kriminalista Šenka.
Ta je odvrnil, da ga ne more poklicati. Zato bo on poklical čez 15 minut.
Kriminalist Šenk je klical ob približno 20.15 uri. Tokrat se je na telefon javil Matjaž Chvatal. Šenk
je s pretirano prijaznostjo povedal Chvatalu, da so ob 18.30 uri priprli njegovo “prijateljico”, ki je
močno pijana kršila javni red in mir.
Tedaj se je iz ozadja zaslišalo kričanje Petre Vencelj. Chvatal je takoj prepoznal njen glas. Histerično
je kričala, da ni pijana, da jo boli, da hoče zdravnika …
Kriminalist šenk je nadaljeval v osladno hahljajočem tonu povedal Chvatalu, da so proti Petri
Vencelj prejeli kar tri prijave in da jih je močno užalila, zato jo bo tožil tudi osebno in za to iztržil
vsaj 1.000 EUR.
Petra Vencelj je v ozdnju še vedno kričala. Chvatal jo dobro pozna, saj sta sodelavca in prijatelja.
Zato je po njenem glasu vedel, da ni šlo za pijansko vpitje ampak je gospa doživela živčni zlom.
Chvatal je opozoril kriminalista Šenka na poškodbe gospe Vencelj.
Šenk je odvrnil, da ve za poškodbe, ker jim je to povedala že sama.
Chvatal mu je povedal, da gospa Vencelj jemlje močna zdravila in da zato sploh ne pije alkohola.
Pa še delala sta skupaj do 17. ure. Zato mu je rekel, da mu ne verjame, da je pijana. Vprašal je, če
so naredili alkotest.
Šenk je zanikal, vendar je kljub temu še naprej vztrajno trdil, da je gospa Vencelj močno pijana.
Potem je Chvatal vprašal Šenka, če lahko pride po gospo Vencelj in jo odpelje.

7

Šenk je odvrnil, da je ne bodo spustili, ker je gospa Vencelj močno pijana. Rekel je, da jo bodo pridržali
za 24 ur.
Iz ozadja se je še vedno slišalo kričanje Petre Vencelj. Še vedno je histerično kričala, vmes jokala
z glanimi izbruhi, hlastala za zrakom … slišal pa se je tudi moški smeh in glas, ki je gospo zmerjal
s komunajzarsko prasico in kurbo. Petra pa je kričala: “svije fašistične, vi niste policaji ampak
navadna drhal, mojo babico so na tak način mučili gestapovci … fašisti ste …
Chvatal je tedaj Šenku rekel, da ima Petra prav, da so res fašisti in potem, po Šenkovih provokacijah
to še potrdil.
Šenk se je posmejal in Chvatalu je rekel, da ga bo počakal, ga legitimiral in potem ga bo kaznoval
zaradi zmerjanja uradne osebe s fašistom. Potem ga bo pa še zasebno tožil za mastno odškodnino.
KONEC POGOVORA!

Sodelavka torej ni imela tako mirnega večera. Odšla je v kafič, kamor sva nekajkrat prišla zato, ker sva
tam lahko kadila. Sedla je, naročila pijačo in prižgala cigareto. Natakar je skočil proti njej, ji iz rok iztrgal
cigareto in jo pomečkal, potem ji je pa med prepiranjem prisolil klofuto. Tako se je ta nesrečna zgodba
čisto zares sploh začela.
Ko je Petra zapustila lokal, je natakar poklical Policijo. Prišli so zelo hitro in dva silaka sta se spravila na
drobno Petro, jo vklenila, premikastila in vrgla v marico. Potem so nekaj ur psihično mučili na Policijski
postaji Kranj.
Ponoči so Petro izpustili. Do jutra sve veliko govorila po telefonu. V takem stanju, kot je bila, šokirana in
pretresena, polna fizičnih bolečin in psihično povsem na dnu, se je počutila ranjeno, umazano, skrajno
prizadeto … Zdelo se ji je, da so ji storili silo.
Pripovedovala mi je tudi, kako so policaji na postaji kadili, kako je dva mlajša policaja, ki sta jo prišla
pogledat, prosila za cigareto, pa je dobila le odgovor: “Gospa počakajte, da bo šel tisti norec domov,
potem vam jo bom dal.”
V prvem jutranjem svitu sem po emailu razposlal obvestilo medijem. Pogovori z novinarji so sledili že
naslednji dan. Sprejela sva jih pri Petri doma, na Glavnem trgu v Kranju.
Zvečer sva odšla v Teater Caffe. Za šankom je bil natakar, ki je prejšnji večer napadel Petro. Čisto
prijazno sem ga vprašal, kaj se je zgodilo prejšnji večer, pa me je nadrl, da me to čisto nič ne briga, da je
to njegova stvar in stvar policije. Potem je zahteval, da odideva iz lokala. Nisem si mogel kaj, na vratih sem
se obrnil in mu zabrusil, da ni vreden niti pljunka!
Članki o brutalnem policijskem ravnanju proti Petri Vencelj, so bili že čez dva dni objavljeni v vsej večjih
slovenskih časopisih. Odmevi na njih pa zastrašujoči. Veliko ljudi, ki so bili pretepeni s strani policijskih
nasilnežev, je kontaktiralo z nama in čestitalo za pogum, ker sva si upala poklicati novinarje. Oni si tega
niso upali. So raje plačali in sklonili glavo, da bi imeli mir.

8

9


Related documents


avgijev kurnik
urn nbn si doc 5spwcequ 15
nastopanje za reprezentanco
vazektomija v nemciji
katera gimnazija je najboljsa
edited zloenka detoxamin 2


Related keywords