Evropa družbenogeografski oris .pdf

File information


Original filename: Evropa - družbenogeografski oris.pdf
Author: Nejc Capuder

This PDF 1.5 document has been generated by Microsoft® Word 2013, and has been sent on pdf-archive.com on 26/01/2016 at 09:33, from IP address 193.2.x.x. The current document download page has been viewed 469 times.
File size: 576 KB (4 pages).
Privacy: public file


Download original PDF file


Evropa - družbenogeografski oris.pdf (PDF, 576 KB)


Share on social networks



Link to this file download page



Document preview


Evropa – družbenogeografski oris
Prebivalstvo
 Delež Evrope v svetovnem merilu se zmanjšuje (1960 – 13 %, 2005 – 7,5 %, 2050 – 5,6 %)
Gostota poselitve (Učbenik str. 27-28)
 Gosto poseljena območja:
o Razvojna in populacijska os (Manchester – Benelux – S Italije) Modra banana
o Velike industrijske in urbane regije (sončni pas, Pariz, okolica Rima, Stockholma,…)
 Redko poseljena območja:
o Obrobne, periferne regije Gorska, subpolarna območja
Gibanje prebivalstva v Evropi
 Naravno gibanje – naravni prirast
 Teorija demografskega prehoda
 Primitivni demografski režim  mlad demografski režim  zrel demografski režim 
star demografski režim
 Demografska slika po Evropi
o Sever, severozahod Evrope
 Rodnost se postopoma dviguje – Skandinavske države, Francija, Nizozemska,
Velika Britanija
 Razlog: migracije in pronatalitetna politika
o Jug Evrope
 Kasnejši demografski prehod, naravni prirastek večinoma nizek ali negativen
– ni prave politike
o Države v tranziciji
 V socializmu naravni prirastek zmeren, v tranziciji nov socialni sistem –
rodnost se zmanjšuje
 Migracije prebivalstva v Evropi (Učbenik str. 23-27)
o Push-pull dejavniki
o Valovi selitev iz Evrope (od obdobja Geografskih odkritij do 1960)
 Značilnosti posameznih obdobij selitev
o Valovi selitev po Evropi
 Konec 2. svetovne vojne do 1955
 Gospodarske migracije v 60. letih do 1975
 Migracije po letu 1990 – padec železne zavese
 Najnovejši migracijski trendi znotraj Evropske unije
 Izseljevanje iz starih industrijskih regij v Sončni pas
 Selitve V-Z
 Urbanizacija
o Selitve v Evropo
 Ena izmed oblik – ilegalne migracije
 3 poti ilegalnih migracij
 Problemi
 Asimilacija
o Primer: Muslimani v Evropi
 Jezikovna, verska in etnična pestrost Evrope (učbenik: str. 20-23)
o Jezikovna pestrost Evrope – neindoevropski, indoevropski (romanski, germanski,
slovanski)
 Jezikovna in etnična pestrost po državah: Španija (str. 137-138), Švica (str.
73), Belgija (str. 121-122), Italija (str. 140-141), Bosna (str. 155-156)
o Verska podoba Evrope

Kmetijstvo v Evropi
 Modernizacija kmetijstva – dejavniki modernizacije
o Tehnološke novosti in izboljšave
o Melioracija kmetijskih zemljišč
o Specializacija
o Strukturne spremembe
o Razvoj tržnega kmetijstva (države v tranziciji)
o Učinkovitost transporta in distribucije – povezava z živilsko industrijo
 Pomen in vloga kmetijstva v Evropi
o Osnovna funkcija – pridelava hrane
 Gospodarski pomen je večji – multiplikativni učinek na druge dejavnosti
 Prehranska neodvisnost
o Sekundarni pomen
 Kmetijstvo kot dejavnik varstva okolja
 Vzdrževanje kulturne pokrajine in rabe tal
 zadrževanje poselitve primer: prestrukturiranje v gorskih območjih –
turizem na kmetiji,
 zaradi sekundarnega pomena imamo Skupno Kmetijsko Politiko
 subvencije za hribovske, gorske kmetije – brez SKP neekonomično
 Kmetijska območja v Evropi (Glej Priloge)
o Območje pašne živinoreje v oceanskem pasu
 Ovčereja (IRL, Škotska) Govedoreja (F, E)
o Gorsko kmetijstvo
 Živinoreja + gozdarstvo
o Intenzivno poljedelstvo zahodne in srednje Evrope
 Žita, sladkorna pesa (F nižavje, JV Anglija, Panonska nižina, N-P nižavje)
o Intenzivno mešano kmetijstvo
 Poljedelstvo + govedoreja (NL, B, Sever D, PL, CZ, H, DK)
o Kmetijstvo južne Evrope
 Skupna kmetijska politika (učbenik str. 32-33)
o Namen in cilji
o Mehanizmi delovanja
 Regionalne značilnosti kmetijstva v Evropi (pregled po regijah v učbeniku)
o Kmetijstvo V Evrope in Rusije (str. 50-51)
o Kmetijstvo Srednje Evrope (str. 70-71, 81-83)
o Kmetijstvo Severne Evrope (str. 103-104)
o Kmetijstvo Zahodne Evrope (str. 120-121)
o Kmetijstvo Južne Evrope (str. 132-134, 138-139)
Ribištvo
 Tradicionalno ribištvo
 Modernizacija ribištva
o Tehnološke novosti – ladje, mreže, sonarji, …
o Prelov v 70. letih
 Ukrepi:
 Kvote, zaščitena območja ali prepoved
 Zmanjšanje št. zaposlenih v ribištvu
 Mali ribiči propadejo
 Ribogojnice – ribje farme
 Skupna ribiška politika
o Primer ribiških držav: Islandija, Norveška (Učbenik str. 97 in 99)

Energetika
 Splošne značilnosti in razvoj:
o 1750 – 1960 : obdobje premoga, “King Coal”
o 1960 – 1973 : prehod na nafto, močno povečana poraba energije in uvoz energije, delež
nafte v energetski bilanci doseže 60 %
o 1973 : naftna kriza
o 1974 : Energetska politika EGS (bolj učinkovita raba energije, povečanje domače
proizvodnje, zmanjšanje uvoza, novi energetski viri – zemeljski plin)
o Po letu 2000 : obnovljivi viri energije, okoljski vidik energetike : Kjotski protokol, toda za
Evropo ostaja značilna velika odvisnost od fosilnih goriv in uvoza energije
 Energetska bilanca (Glej priloge)
o Premog
 200 let je glavni energetski vir v Evropi in osnova za industrijsko revolucijo
 Zaloge premoga v veliki meri pogojujejo zgodnji industrijski razvoj v Evropi
 Po letu 1960 upad proizvodnje in kriza premogovništva (novi energetski viri,
svetovna konkurenca, okoljska politika…)
 Recesija premogovništva v Evropi : skupaj je zaprto preko 300 premogovnikov in
ukinjeno preko 1 milijon delovnih mest
o Nafta in zemeljski plin
 Evropa večinoma uvaža (Norveška, Rusija, Arabske države)
 Prednosti nafte pred premogom, prednosti plina pred nafto
o Jedrska energija
 1956 prva JE v Veliki Britaniji
 1975 – 1985 glavno obdobje gradnje JE v Evropi
 Prednosti in slabosti
o Obnovljivi viri
 Hidro, vetrna, solarna, geotermalna energija, energija biomase
Industrija
 Industrijska revolucija
o Začetek masovne industrijske proizvodnje, osnova je tehnološka inovacija – parni
stroj – nadomesti človeško delo
o Najstarejša panoga je tekstilna industrija, sledijo železarstvo, strojna in kovinska
industrija, ladjedelništvo (delovno intenzivna in težka/bazična industrija)
o Velika Britanija, 2. Polovica 18.st. : “Black Country”
 Časovni razvoj industrije v Evropi
o Industrializacija : proces razvoja industrije, povečevanje industrijske proizvodnje in
rast deleža zaposlenih v industriji
 Na osnovi lokacijskih dejavnikov (surovine, prometna dostopnost, delovna
sila, tržišče…) se v Evropi oblikujejo “tradicionalne industrijske regije”
 Višek industrializacije v Evropi v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja (do
1960/1970)
o Po letu 1970 kriza (recesija) starih industrijskih panog in deindustrializacija ali
prestrukturiranje
 Zakaj?
 zmanjšanje povpraševanja po določenih izdelkih (jeklo, izdelki težke
industrije)
 konkurenca novih proizvajalcev (Kitajska, JV Azija)
 selitev proizvodnje v območja s cenejšo delovno silo
 nove tehnologije in racionalizacija proizvodnje
 liberalizacija svetovne trgovine z industrijskimi izdelki







Stare industrijske panoge
o Lokacijski dejavniki in značilnosti
o Stare industrijske regije v Evropi
 Velika Britanija : West Midlands (Birmingham), Lancashire (Liverpool –
Manchester), Južni Wales (Cardiff), Yorkshire (Leeds – Shefield), North
England (Newcastle), Osrednja Škotska (Glasgow)
 Nemčija : Porurje, Posarje, Saška
 Francija : Nord, Lorraine, Lyon-St.Etienne
 Italija : Piedmont (Torino), Lombardija
 Španija : Baskija, Asturija, Katalonija
 Poljska : Zahodna in Vzhodna Šlezija
 Češka : Severna Češka, Češka Šlezija
Nove industrijske panoge
o Lokacijski dejavniki in značilnosti
o Nova industrijska območja v Evropi
 JV Anglija, Glasgow
 Dublin in JZ Irska
 Pariška regija, Toulouse, Azurna obala, Grenoble
 Porenje, Munchen, Stuttgart
 Randstat
 Milano, Torino
 Južna Finska in Švedska
Značilnosti industrije in industrijskega razvoja Velike Britanije (Učbenik str. 114-116) in
Nemčije (Učbenik str. 75-77)

Storitve – terciarizacija v Evropi
 Proces gospodarske preobrazbe, povečevanje deleža BDP in zaposlenih v storitvenih
dejavnostih, ob hkratni deindustrializaciji
 Sektorski model gospodarskega prehoda : deagrarizacija – industrializacija – terciarizacija –
deindustrializacija
 Agrarna – industrijska – postindustrijska družba
 Proces poteka v vseh evropskih državah in regijah, toda zelo različen časovni potek in
intenzivnost
 Po intenzivnosti terciarizacije izstopajo večja mesta, metropolitanske regije in globalna
mesta, turistične regije


Storitvene dejavnosti
o Tržne storitve : del zasebnega sektorja, delujejo na trgu, trgovina, turizem,
gostinstvo, finančne in poslovne storitve…
o Netržne storitve : del javnega sektorja, šolstvo, zdravstvo, javna uprava…
o Proizvodnje storitve : storitve namenjene podjetjem in ustanovam, finančne in
poslovne storitve, marketing,
o Osebne storitve : storitve namenjene posameznikom, gostinstvo, osebna nega,
zdravstvo, šolstvo…


Document preview Evropa - družbenogeografski oris.pdf - page 1/4

Document preview Evropa - družbenogeografski oris.pdf - page 2/4
Document preview Evropa - družbenogeografski oris.pdf - page 3/4
Document preview Evropa - družbenogeografski oris.pdf - page 4/4

Related documents


evropa dru benogeografski oris
stedne zarulje
resursna ekonomija
inteligentna upotreba prirodnih resursa
adriatic balkan fintech hackathon pr1 napovednik 1
mjerenje u elektrotehnici 4 izdanje vojislav begook

Link to this page


Permanent link

Use the permanent link to the download page to share your document on Facebook, Twitter, LinkedIn, or directly with a contact by e-Mail, Messenger, Whatsapp, Line..

Short link

Use the short link to share your document on Twitter or by text message (SMS)

HTML Code

Copy the following HTML code to share your document on a Website or Blog

QR Code

QR Code link to PDF file Evropa - družbenogeografski oris.pdf