Evropa družbenogeografski oris (PDF)




File information


Author: Nejc Capuder

This PDF 1.5 document has been generated by Microsoft® Word 2013, and has been sent on pdf-archive.com on 26/01/2016 at 10:33, from IP address 193.2.x.x. The current document download page has been viewed 472 times.
File size: 590.04 KB (4 pages).
Privacy: public file













File preview


Evropa – družbenogeografski oris
Prebivalstvo
 Delež Evrope v svetovnem merilu se zmanjšuje (1960 – 13 %, 2005 – 7,5 %, 2050 – 5,6 %)
Gostota poselitve (Učbenik str. 27-28)
 Gosto poseljena območja:
o Razvojna in populacijska os (Manchester – Benelux – S Italije) Modra banana
o Velike industrijske in urbane regije (sončni pas, Pariz, okolica Rima, Stockholma,…)
 Redko poseljena območja:
o Obrobne, periferne regije Gorska, subpolarna območja
Gibanje prebivalstva v Evropi
 Naravno gibanje – naravni prirast
 Teorija demografskega prehoda
 Primitivni demografski režim  mlad demografski režim  zrel demografski režim 
star demografski režim
 Demografska slika po Evropi
o Sever, severozahod Evrope
 Rodnost se postopoma dviguje – Skandinavske države, Francija, Nizozemska,
Velika Britanija
 Razlog: migracije in pronatalitetna politika
o Jug Evrope
 Kasnejši demografski prehod, naravni prirastek večinoma nizek ali negativen
– ni prave politike
o Države v tranziciji
 V socializmu naravni prirastek zmeren, v tranziciji nov socialni sistem –
rodnost se zmanjšuje
 Migracije prebivalstva v Evropi (Učbenik str. 23-27)
o Push-pull dejavniki
o Valovi selitev iz Evrope (od obdobja Geografskih odkritij do 1960)
 Značilnosti posameznih obdobij selitev
o Valovi selitev po Evropi
 Konec 2. svetovne vojne do 1955
 Gospodarske migracije v 60. letih do 1975
 Migracije po letu 1990 – padec železne zavese
 Najnovejši migracijski trendi znotraj Evropske unije
 Izseljevanje iz starih industrijskih regij v Sončni pas
 Selitve V-Z
 Urbanizacija
o Selitve v Evropo
 Ena izmed oblik – ilegalne migracije
 3 poti ilegalnih migracij
 Problemi
 Asimilacija
o Primer: Muslimani v Evropi
 Jezikovna, verska in etnična pestrost Evrope (učbenik: str. 20-23)
o Jezikovna pestrost Evrope – neindoevropski, indoevropski (romanski, germanski,
slovanski)
 Jezikovna in etnična pestrost po državah: Španija (str. 137-138), Švica (str.
73), Belgija (str. 121-122), Italija (str. 140-141), Bosna (str. 155-156)
o Verska podoba Evrope

Kmetijstvo v Evropi
 Modernizacija kmetijstva – dejavniki modernizacije
o Tehnološke novosti in izboljšave
o Melioracija kmetijskih zemljišč
o Specializacija
o Strukturne spremembe
o Razvoj tržnega kmetijstva (države v tranziciji)
o Učinkovitost transporta in distribucije – povezava z živilsko industrijo
 Pomen in vloga kmetijstva v Evropi
o Osnovna funkcija – pridelava hrane
 Gospodarski pomen je večji – multiplikativni učinek na druge dejavnosti
 Prehranska neodvisnost
o Sekundarni pomen
 Kmetijstvo kot dejavnik varstva okolja
 Vzdrževanje kulturne pokrajine in rabe tal
 zadrževanje poselitve primer: prestrukturiranje v gorskih območjih –
turizem na kmetiji,
 zaradi sekundarnega pomena imamo Skupno Kmetijsko Politiko
 subvencije za hribovske, gorske kmetije – brez SKP neekonomično
 Kmetijska območja v Evropi (Glej Priloge)
o Območje pašne živinoreje v oceanskem pasu
 Ovčereja (IRL, Škotska) Govedoreja (F, E)
o Gorsko kmetijstvo
 Živinoreja + gozdarstvo
o Intenzivno poljedelstvo zahodne in srednje Evrope
 Žita, sladkorna pesa (F nižavje, JV Anglija, Panonska nižina, N-P nižavje)
o Intenzivno mešano kmetijstvo
 Poljedelstvo + govedoreja (NL, B, Sever D, PL, CZ, H, DK)
o Kmetijstvo južne Evrope
 Skupna kmetijska politika (učbenik str. 32-33)
o Namen in cilji
o Mehanizmi delovanja
 Regionalne značilnosti kmetijstva v Evropi (pregled po regijah v učbeniku)
o Kmetijstvo V Evrope in Rusije (str. 50-51)
o Kmetijstvo Srednje Evrope (str. 70-71, 81-83)
o Kmetijstvo Severne Evrope (str. 103-104)
o Kmetijstvo Zahodne Evrope (str. 120-121)
o Kmetijstvo Južne Evrope (str. 132-134, 138-139)
Ribištvo
 Tradicionalno ribištvo
 Modernizacija ribištva
o Tehnološke novosti – ladje, mreže, sonarji, …
o Prelov v 70. letih
 Ukrepi:
 Kvote, zaščitena območja ali prepoved
 Zmanjšanje št. zaposlenih v ribištvu
 Mali ribiči propadejo
 Ribogojnice – ribje farme
 Skupna ribiška politika
o Primer ribiških držav: Islandija, Norveška (Učbenik str. 97 in 99)

Energetika
 Splošne značilnosti in razvoj:
o 1750 – 1960 : obdobje premoga, “King Coal”
o 1960 – 1973 : prehod na nafto, močno povečana poraba energije in uvoz energije, delež
nafte v energetski bilanci doseže 60 %
o 1973 : naftna kriza
o 1974 : Energetska politika EGS (bolj učinkovita raba energije, povečanje domače
proizvodnje, zmanjšanje uvoza, novi energetski viri – zemeljski plin)
o Po letu 2000 : obnovljivi viri energije, okoljski vidik energetike : Kjotski protokol, toda za
Evropo ostaja značilna velika odvisnost od fosilnih goriv in uvoza energije
 Energetska bilanca (Glej priloge)
o Premog
 200 let je glavni energetski vir v Evropi in osnova za industrijsko revolucijo
 Zaloge premoga v veliki meri pogojujejo zgodnji industrijski razvoj v Evropi
 Po letu 1960 upad proizvodnje in kriza premogovništva (novi energetski viri,
svetovna konkurenca, okoljska politika…)
 Recesija premogovništva v Evropi : skupaj je zaprto preko 300 premogovnikov in
ukinjeno preko 1 milijon delovnih mest
o Nafta in zemeljski plin
 Evropa večinoma uvaža (Norveška, Rusija, Arabske države)
 Prednosti nafte pred premogom, prednosti plina pred nafto
o Jedrska energija
 1956 prva JE v Veliki Britaniji
 1975 – 1985 glavno obdobje gradnje JE v Evropi
 Prednosti in slabosti
o Obnovljivi viri
 Hidro, vetrna, solarna, geotermalna energija, energija biomase
Industrija
 Industrijska revolucija
o Začetek masovne industrijske proizvodnje, osnova je tehnološka inovacija – parni
stroj – nadomesti človeško delo
o Najstarejša panoga je tekstilna industrija, sledijo železarstvo, strojna in kovinska
industrija, ladjedelništvo (delovno intenzivna in težka/bazična industrija)
o Velika Britanija, 2. Polovica 18.st. : “Black Country”
 Časovni razvoj industrije v Evropi
o Industrializacija : proces razvoja industrije, povečevanje industrijske proizvodnje in
rast deleža zaposlenih v industriji
 Na osnovi lokacijskih dejavnikov (surovine, prometna dostopnost, delovna
sila, tržišče…) se v Evropi oblikujejo “tradicionalne industrijske regije”
 Višek industrializacije v Evropi v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja (do
1960/1970)
o Po letu 1970 kriza (recesija) starih industrijskih panog in deindustrializacija ali
prestrukturiranje
 Zakaj?
 zmanjšanje povpraševanja po določenih izdelkih (jeklo, izdelki težke
industrije)
 konkurenca novih proizvajalcev (Kitajska, JV Azija)
 selitev proizvodnje v območja s cenejšo delovno silo
 nove tehnologije in racionalizacija proizvodnje
 liberalizacija svetovne trgovine z industrijskimi izdelki







Stare industrijske panoge
o Lokacijski dejavniki in značilnosti
o Stare industrijske regije v Evropi
 Velika Britanija : West Midlands (Birmingham), Lancashire (Liverpool –
Manchester), Južni Wales (Cardiff), Yorkshire (Leeds – Shefield), North
England (Newcastle), Osrednja Škotska (Glasgow)
 Nemčija : Porurje, Posarje, Saška
 Francija : Nord, Lorraine, Lyon-St.Etienne
 Italija : Piedmont (Torino), Lombardija
 Španija : Baskija, Asturija, Katalonija
 Poljska : Zahodna in Vzhodna Šlezija
 Češka : Severna Češka, Češka Šlezija
Nove industrijske panoge
o Lokacijski dejavniki in značilnosti
o Nova industrijska območja v Evropi
 JV Anglija, Glasgow
 Dublin in JZ Irska
 Pariška regija, Toulouse, Azurna obala, Grenoble
 Porenje, Munchen, Stuttgart
 Randstat
 Milano, Torino
 Južna Finska in Švedska
Značilnosti industrije in industrijskega razvoja Velike Britanije (Učbenik str. 114-116) in
Nemčije (Učbenik str. 75-77)

Storitve – terciarizacija v Evropi
 Proces gospodarske preobrazbe, povečevanje deleža BDP in zaposlenih v storitvenih
dejavnostih, ob hkratni deindustrializaciji
 Sektorski model gospodarskega prehoda : deagrarizacija – industrializacija – terciarizacija –
deindustrializacija
 Agrarna – industrijska – postindustrijska družba
 Proces poteka v vseh evropskih državah in regijah, toda zelo različen časovni potek in
intenzivnost
 Po intenzivnosti terciarizacije izstopajo večja mesta, metropolitanske regije in globalna
mesta, turistične regije


Storitvene dejavnosti
o Tržne storitve : del zasebnega sektorja, delujejo na trgu, trgovina, turizem,
gostinstvo, finančne in poslovne storitve…
o Netržne storitve : del javnega sektorja, šolstvo, zdravstvo, javna uprava…
o Proizvodnje storitve : storitve namenjene podjetjem in ustanovam, finančne in
poslovne storitve, marketing,
o Osebne storitve : storitve namenjene posameznikom, gostinstvo, osebna nega,
zdravstvo, šolstvo…






Download Evropa - družbenogeografski oris



Evropa - družbenogeografski oris.pdf (PDF, 590.04 KB)


Download PDF







Share this file on social networks



     





Link to this page



Permanent link

Use the permanent link to the download page to share your document on Facebook, Twitter, LinkedIn, or directly with a contact by e-Mail, Messenger, Whatsapp, Line..




Short link

Use the short link to share your document on Twitter or by text message (SMS)




HTML Code

Copy the following HTML code to share your document on a Website or Blog




QR Code to this page


QR Code link to PDF file Evropa - družbenogeografski oris.pdf






This file has been shared publicly by a user of PDF Archive.
Document ID: 0000335215.
Report illicit content