This PDF 1.5 document has been generated by Microsoft® Word 2013, and has been sent on pdf-archive.com on 26/01/2016 at 10:33, from IP address 193.2.x.x.
The current document download page has been viewed 472 times.
File size: 590.04 KB (4 pages).
Privacy: public file
Evropa – družbenogeografski oris
Prebivalstvo
Delež Evrope v svetovnem merilu se zmanjšuje (1960 – 13 %, 2005 – 7,5 %, 2050 – 5,6 %)
Gostota poselitve (Učbenik str. 27-28)
Gosto poseljena območja:
o Razvojna in populacijska os (Manchester – Benelux – S Italije) Modra banana
o Velike industrijske in urbane regije (sončni pas, Pariz, okolica Rima, Stockholma,…)
Redko poseljena območja:
o Obrobne, periferne regije Gorska, subpolarna območja
Gibanje prebivalstva v Evropi
Naravno gibanje – naravni prirast
Teorija demografskega prehoda
Primitivni demografski režim mlad demografski režim zrel demografski režim
star demografski režim
Demografska slika po Evropi
o Sever, severozahod Evrope
Rodnost se postopoma dviguje – Skandinavske države, Francija, Nizozemska,
Velika Britanija
Razlog: migracije in pronatalitetna politika
o Jug Evrope
Kasnejši demografski prehod, naravni prirastek večinoma nizek ali negativen
– ni prave politike
o Države v tranziciji
V socializmu naravni prirastek zmeren, v tranziciji nov socialni sistem –
rodnost se zmanjšuje
Migracije prebivalstva v Evropi (Učbenik str. 23-27)
o Push-pull dejavniki
o Valovi selitev iz Evrope (od obdobja Geografskih odkritij do 1960)
Značilnosti posameznih obdobij selitev
o Valovi selitev po Evropi
Konec 2. svetovne vojne do 1955
Gospodarske migracije v 60. letih do 1975
Migracije po letu 1990 – padec železne zavese
Najnovejši migracijski trendi znotraj Evropske unije
Izseljevanje iz starih industrijskih regij v Sončni pas
Selitve V-Z
Urbanizacija
o Selitve v Evropo
Ena izmed oblik – ilegalne migracije
3 poti ilegalnih migracij
Problemi
Asimilacija
o Primer: Muslimani v Evropi
Jezikovna, verska in etnična pestrost Evrope (učbenik: str. 20-23)
o Jezikovna pestrost Evrope – neindoevropski, indoevropski (romanski, germanski,
slovanski)
Jezikovna in etnična pestrost po državah: Španija (str. 137-138), Švica (str.
73), Belgija (str. 121-122), Italija (str. 140-141), Bosna (str. 155-156)
o Verska podoba Evrope
Kmetijstvo v Evropi
Modernizacija kmetijstva – dejavniki modernizacije
o Tehnološke novosti in izboljšave
o Melioracija kmetijskih zemljišč
o Specializacija
o Strukturne spremembe
o Razvoj tržnega kmetijstva (države v tranziciji)
o Učinkovitost transporta in distribucije – povezava z živilsko industrijo
Pomen in vloga kmetijstva v Evropi
o Osnovna funkcija – pridelava hrane
Gospodarski pomen je večji – multiplikativni učinek na druge dejavnosti
Prehranska neodvisnost
o Sekundarni pomen
Kmetijstvo kot dejavnik varstva okolja
Vzdrževanje kulturne pokrajine in rabe tal
zadrževanje poselitve primer: prestrukturiranje v gorskih območjih –
turizem na kmetiji,
zaradi sekundarnega pomena imamo Skupno Kmetijsko Politiko
subvencije za hribovske, gorske kmetije – brez SKP neekonomično
Kmetijska območja v Evropi (Glej Priloge)
o Območje pašne živinoreje v oceanskem pasu
Ovčereja (IRL, Škotska) Govedoreja (F, E)
o Gorsko kmetijstvo
Živinoreja + gozdarstvo
o Intenzivno poljedelstvo zahodne in srednje Evrope
Žita, sladkorna pesa (F nižavje, JV Anglija, Panonska nižina, N-P nižavje)
o Intenzivno mešano kmetijstvo
Poljedelstvo + govedoreja (NL, B, Sever D, PL, CZ, H, DK)
o Kmetijstvo južne Evrope
Skupna kmetijska politika (učbenik str. 32-33)
o Namen in cilji
o Mehanizmi delovanja
Regionalne značilnosti kmetijstva v Evropi (pregled po regijah v učbeniku)
o Kmetijstvo V Evrope in Rusije (str. 50-51)
o Kmetijstvo Srednje Evrope (str. 70-71, 81-83)
o Kmetijstvo Severne Evrope (str. 103-104)
o Kmetijstvo Zahodne Evrope (str. 120-121)
o Kmetijstvo Južne Evrope (str. 132-134, 138-139)
Ribištvo
Tradicionalno ribištvo
Modernizacija ribištva
o Tehnološke novosti – ladje, mreže, sonarji, …
o Prelov v 70. letih
Ukrepi:
Kvote, zaščitena območja ali prepoved
Zmanjšanje št. zaposlenih v ribištvu
Mali ribiči propadejo
Ribogojnice – ribje farme
Skupna ribiška politika
o Primer ribiških držav: Islandija, Norveška (Učbenik str. 97 in 99)
Energetika
Splošne značilnosti in razvoj:
o 1750 – 1960 : obdobje premoga, “King Coal”
o 1960 – 1973 : prehod na nafto, močno povečana poraba energije in uvoz energije, delež
nafte v energetski bilanci doseže 60 %
o 1973 : naftna kriza
o 1974 : Energetska politika EGS (bolj učinkovita raba energije, povečanje domače
proizvodnje, zmanjšanje uvoza, novi energetski viri – zemeljski plin)
o Po letu 2000 : obnovljivi viri energije, okoljski vidik energetike : Kjotski protokol, toda za
Evropo ostaja značilna velika odvisnost od fosilnih goriv in uvoza energije
Energetska bilanca (Glej priloge)
o Premog
200 let je glavni energetski vir v Evropi in osnova za industrijsko revolucijo
Zaloge premoga v veliki meri pogojujejo zgodnji industrijski razvoj v Evropi
Po letu 1960 upad proizvodnje in kriza premogovništva (novi energetski viri,
svetovna konkurenca, okoljska politika…)
Recesija premogovništva v Evropi : skupaj je zaprto preko 300 premogovnikov in
ukinjeno preko 1 milijon delovnih mest
o Nafta in zemeljski plin
Evropa večinoma uvaža (Norveška, Rusija, Arabske države)
Prednosti nafte pred premogom, prednosti plina pred nafto
o Jedrska energija
1956 prva JE v Veliki Britaniji
1975 – 1985 glavno obdobje gradnje JE v Evropi
Prednosti in slabosti
o Obnovljivi viri
Hidro, vetrna, solarna, geotermalna energija, energija biomase
Industrija
Industrijska revolucija
o Začetek masovne industrijske proizvodnje, osnova je tehnološka inovacija – parni
stroj – nadomesti človeško delo
o Najstarejša panoga je tekstilna industrija, sledijo železarstvo, strojna in kovinska
industrija, ladjedelništvo (delovno intenzivna in težka/bazična industrija)
o Velika Britanija, 2. Polovica 18.st. : “Black Country”
Časovni razvoj industrije v Evropi
o Industrializacija : proces razvoja industrije, povečevanje industrijske proizvodnje in
rast deleža zaposlenih v industriji
Na osnovi lokacijskih dejavnikov (surovine, prometna dostopnost, delovna
sila, tržišče…) se v Evropi oblikujejo “tradicionalne industrijske regije”
Višek industrializacije v Evropi v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja (do
1960/1970)
o Po letu 1970 kriza (recesija) starih industrijskih panog in deindustrializacija ali
prestrukturiranje
Zakaj?
zmanjšanje povpraševanja po določenih izdelkih (jeklo, izdelki težke
industrije)
konkurenca novih proizvajalcev (Kitajska, JV Azija)
selitev proizvodnje v območja s cenejšo delovno silo
nove tehnologije in racionalizacija proizvodnje
liberalizacija svetovne trgovine z industrijskimi izdelki
Stare industrijske panoge
o Lokacijski dejavniki in značilnosti
o Stare industrijske regije v Evropi
Velika Britanija : West Midlands (Birmingham), Lancashire (Liverpool –
Manchester), Južni Wales (Cardiff), Yorkshire (Leeds – Shefield), North
England (Newcastle), Osrednja Škotska (Glasgow)
Nemčija : Porurje, Posarje, Saška
Francija : Nord, Lorraine, Lyon-St.Etienne
Italija : Piedmont (Torino), Lombardija
Španija : Baskija, Asturija, Katalonija
Poljska : Zahodna in Vzhodna Šlezija
Češka : Severna Češka, Češka Šlezija
Nove industrijske panoge
o Lokacijski dejavniki in značilnosti
o Nova industrijska območja v Evropi
JV Anglija, Glasgow
Dublin in JZ Irska
Pariška regija, Toulouse, Azurna obala, Grenoble
Porenje, Munchen, Stuttgart
Randstat
Milano, Torino
Južna Finska in Švedska
Značilnosti industrije in industrijskega razvoja Velike Britanije (Učbenik str. 114-116) in
Nemčije (Učbenik str. 75-77)
Storitve – terciarizacija v Evropi
Proces gospodarske preobrazbe, povečevanje deleža BDP in zaposlenih v storitvenih
dejavnostih, ob hkratni deindustrializaciji
Sektorski model gospodarskega prehoda : deagrarizacija – industrializacija – terciarizacija –
deindustrializacija
Agrarna – industrijska – postindustrijska družba
Proces poteka v vseh evropskih državah in regijah, toda zelo različen časovni potek in
intenzivnost
Po intenzivnosti terciarizacije izstopajo večja mesta, metropolitanske regije in globalna
mesta, turistične regije
Storitvene dejavnosti
o Tržne storitve : del zasebnega sektorja, delujejo na trgu, trgovina, turizem,
gostinstvo, finančne in poslovne storitve…
o Netržne storitve : del javnega sektorja, šolstvo, zdravstvo, javna uprava…
o Proizvodnje storitve : storitve namenjene podjetjem in ustanovam, finančne in
poslovne storitve, marketing,
o Osebne storitve : storitve namenjene posameznikom, gostinstvo, osebna nega,
zdravstvo, šolstvo…
Evropa - družbenogeografski oris.pdf (PDF, 590.04 KB)
Use the permanent link to the download page to share your document on Facebook, Twitter, LinkedIn, or directly with a contact by e-Mail, Messenger, Whatsapp, Line..
Use the short link to share your document on Twitter or by text message (SMS)
Copy the following HTML code to share your document on a Website or Blog