PRIMERJALNA ANALIZA SOCIOLOÅ KIH PRISTOPOV RELIGIJE (PDF)

UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za sociologijo

DIPLOMSKO SEMINARSKO DELO

Aleš Horvat

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za sociologijo

Diplomsko seminarsko delo
PRIMERJALNA ANALIZA TEMELJNIH SOCIOLOŠKIH PRISTOPOV K
OBRAVNAVI RELIGIJE

Mentor:

Kandidat.:

dr. Miran Lavrič

Aleš Horvat

Maribor, 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se svojemu mentorju doc. dr. Miranu Lavriču za vso strokovno pomoč, nasvete,
dana navodila in pripravljenost za sodelovanje za to seminarsko diplomsko delo.

FILOZOFSKA FAKULTETA
Koroška cesta 2000 Maribor, Slovenija
www.ff.um.si

IZJAVA

Podpisani-a

Horvat Aleš rojen-a 7.7.1985 študent Filozofske fakultete Univerze v

Mariboru, smer Angleški jezik s književnostjo in sociologija, izjavljam, da je diplomsko
delo z naslovom Primerjalna analiza temeljnih socioloških pristopov k obravnavi religije pri
mentorju dr. Miran Lavriču, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani
brez navedbe avtorjev.
Kraj, Maribor

Datum, 2.4.2015
__________________________________
(podpis študenta-ke)

POVZETEK

V seminarsko diplomski nalogi je prikazanih pet avtorjev na temo teorije religije. Ti avtorji
so Auguste Comte, Karl Marx, Emile Durkheim, Max Weber in Peter Berger. Predstavitve
teorij avtorjev so podane posamezno po sklopih na podlagi predavanj dr. Charlesa B. Jonesa
o pristopih k religiji z naslovom Introduction to the Study of Religion z ameriške Katoliške
univerze, v zadnjem delu naloge pa so vse teorije med sabo primerjane za lažjo predstavo o
skupnih točkah in razhajanjih med njimi.

KAZALO VSEBINE
1.

UVOD............................................................................................................................................... 1

2.

AUGUSTE COMTE IN DRUŽBENA VLOGA RELIGIJE .......................................................................... 2

3.

RELIGIJA IZ PERSPEKTIVE KARLA MARXA ........................................................................................ 8

4.

DURKHEIMOVA TEORIJA RELIGIJE................................................................................................. 13

5.

WEBROVI PRISPEVKI K SOCIOLOGIJI RELIGIJE ............................................................................... 19

6.

PETER BERGER: RELIGIJA KOT SVETI BALDAHIN ........................................................................... 26

7.

PRIMERJALNA ANALIZA PETIH PRISTOPOV K RELIGIJI .................................................................. 33

8.

ZAKLJUČEK..................................................................................................................................... 37

9.

LITERATURA IN VIRI....................................................................................................................... 38

1. UVOD
V slovenskem prostoru obstajajo monografije na temo sociologije religije s sistematičnim
načinom predstavitve pogledov posamičnih avtorjev, ki so predmet obravnave v tem
diplomskem seminarskem delu – to so Auguste Comte, Karl Marx, Emile Durkheim, Max
Weber in Peter Berger. A v monografijah (recimo Flere, 2005; Flere in Kerševan, 1995;
Smrke, 2000) so avtorji predstavljeni posamezno in le redko vsebujejo poglobljeno
primerjalno analizo večih avtorjev hkrati.
Namen tega diplomskega seminarskega dela je najprej celovita predstavitev pogledov
posamičnih avtorjev na temo sociologija religije, v nadaljevanju pa opravljena poglobljena
analiza in primerjava s skupnimi značilnostmi vseh avtorjev, razdelitev avtorjev v skupine
glede na njihove predpostavke, navedba elementov razlikovanja med njimi in opis razlik ter v
kolikšni meri je mogoče ugotovljene razlike razumeti kot komplementarnost.
Seminarsko diplomsko delo je teoretično naravnana naloga, ki ne bo temeljila na zbiranju
primarnih podatkov. Pri iskanju na zastavljene cilje te naloge se bom opiral predvsem na
strokovno in znanstveno literaturo ter na zvočna predavanja dr. Charlesa B. Jonesa o
pristopih k religiji z naslovom Introduction to the Study of Religion z ameriške Katoliške
univerze (od skupno 24 zvočnih predavanj sem uporabil predavanja št. 4, 5, 6, 7 in 8, kjer
vsako 30 minutno predavanje predstavi vsakega avtorja posebej). V teh okvirih bodo
uporabljena deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, primerjalna metoda, zgodovinska
metoda ter metoda analize in sinteze.
Prvi del seminarskega diplomskega dela je tako sestavljen iz petih poglavij, kjer bom
predstavil teorije religije posameznih avtorjev, njihovo razumevanje religije, njihov pristop k
preučevanju religije, navajal primere za boljše razumevanje njihovih teorij in dodal kritike
njihovih idej o delovanju in pomenu religije.
Drugi del sestavlja poglavje, kjer se bo teorije vseh petih avtorjev analiziralo s pomočjo
medsebojne primerjave, opisal bom skupne značilnosti, njihove razlike, razdelitev v skupine
in kako je mogoče ugotovljene razlike razumeti v smislu dopolnjevanja.

1

2. AUGUSTE COMTE IN DRUŽBENA VLOGA RELIGIJE
Auguste Comte spada med začetnike sociologije in je kot filozof in sociolog živel v enem
bolj burnih obdobij Francije kar se tiče družbenih in ekonomskih sprememb, ko sta
industrializacija in znanstveni napredek naglo spreminjala človeško znanje. To je bil čas po
francoski revoluciji in obdobje, ko je pogled na svet postal močno demistificiran, odčaran.
Protiklerikalno gibanje pa je Cerkev odstranilo s položaja politične moči in ljudje so lahko
svobodno razmišljali o življenju, težavah in družbi na bolj sekularen način.
Comte je bil ustanovitelj pozitivističnega gibanja. Pozitivizem je bil nasprotje prejšnje
filozofije metafizičnega. Metafizika se je ukvarjala z iskanjem neke širše stvarnosti, ki se je
skrivala za empiričnim svetom in se je ozirala h bogu ali duhovom, njene metode pa so bile
silogistična pojasnjevanja, deduktivna sklepanja k vedno večjim principom s katerimi bi bilo
moč videti realnost, ki je ni bilo moč opazovati neposredno.
Pozitivizem je želel takšno mišljenje obrniti, bil je popolnoma empiričen in deduktiven.
Opazoval je stvari, ki jih je bilo moč videti, izkusiti, prijeti in opazovati. Vsega, kar ni bilo
moč dokazati z eksperimentom, ni sprejemal. Filozofska vprašanja ontologije ga niso
zanimala, namesto tega je bil mnenja, da kar je tukaj je tukaj in naloga je to razumeti kakršno
po naravi je.
Comte je prav tako verjel, da bi moralo naravoslovje biti podrejeno družboslovju, čeprav je
bilo splošno mnenje tistega časa ravno nasprotno – v sociologiji ni bilo moč izvesti
eksperimenta, sociologija je bila "mehka" znanost, ker stvari ni bilo moč prikazati. Comte pa
je verjel, da je vse to mogoče in tudi obvezno. Sociologija bi morala po njegovem mnenju
postati kraljica znanosti, ki jo je moč spremeniti v resno znanost z dovolj sofisticiranimi
tehnikami, kot se je to zgodilo s fiziko ali kemijo.
Comtovo dojemanje družbe je bilo zavračanje mnenja, da je le-ta nič drugega kot zbirka
avtonomnih in nepovezanih posameznikov; da je obnašanje družbe moč napovedati glede na
obnašanje posameznika in predstavlja skupek vseh njenih sestavnih delov. Zavračal je
dojemanje družbe kot vsoto nepovezanih posameznikov.
Comte je razumel, da so družbe same po sebi realnost in jih je nemogoče smatrati le kot
skupek njenih delov oziroma kot vsoto posameznikov. Ko se posamezniki oblikujejo v
določeno strukturo ter ustvarijo odnose, prevzamejo te strukture in odnosi lasten obstoj,
2